Kilometer rekonstrukcije ceste stane milijon, kolone, gneča, naš čas, denar in živci pa so zastonj
Promet v mnogih slovenskih mestih je nevzdržen. Obvozi, cestne zapore, gneča, kolone, kreni prometni znaki ob cesti, ker se jim ne lušta popravljati, instant semaforji za vsak drek ki jih postavlja vsak ki se mu sprdne itn. Če v avtu ne popizdiš 2 krat/uro nisi človek. Živci in denar za gorivo so naš luksuz.
Veš tisto, ko se gimnazijski maturanti, šivilje in novinarji v županovem kabinetu s prometnim režimom igrajo monopoli, udeležencem v prometu pa prepuščajo človek ne jezi se? No, to! Predrznost lokalne samouprave je tako vehementna, da ko želiš nekaj pokomentirati se ti preprosto zaplete jezik. Sploh ne veš kje in s čem bi začel.
Sicer ne vem kakšen je prometni v nekaterih drugih mestih po Sloveniji, ampak Ljubljana in Novo mesto sta bojišči. To se dela in dela leta, pa se komaj kaj premakne. Dela na cesti so postala nič drugega, kot oviranje udeležencev v prometu. Kot da načrtovanje del in logistiko prometa regulirajo otroci iz vrtca. Tisoči obvozov, štafetno krpanje in prekopavanje cest, na smrtno nevarne odseke postavijo, kar prometni znak, češ voznik bodi pozoren, sicer si ga najebal in boš odgovarjal. Jaz naj bom pozoren in vozim slalom, ko plačam astronomske cestne takse, vinjeto, osnovno in kasko zavarovanje, vzdržujem podvozje, ki sem ga zjebal na cesti, ker je niso želeli vzdrževati, ampak so raje objavili rekordno bilanco dobička. Pičke jedne, pokvarjene. In potem na najbolj prometnih deli štafetno 3, 4, 5 gradbišč. Vsak kilometer rekonstrukcije pa stane okrogel milijon. Sto tisoč petsto, deset tisoč petnajst, tisoč, enajst tisoč evrov sploh več ne obstaja. Zdaj gre samo po milijon, da se čim prej nakleplje milijardo.
Teh sto in tristo tisoč drugih ovir se moramo vsak dan izogibati vozniki, kolesarji, pešci. Ob tem še paziti na retardirane sokolege za volanom, nore motoriste in zatiktokane pešce s slušalkami. Pa na koncu, ko pomislim, kdo bi jim zameril.
Saj ne, da bi morale biti ceste prazne, gladke kot putr, ampak cestarji in občinarji so izgubili kompas. En cel kilometer v kosu neke osnovne varne cestne infrastrukture praktično ni.
Veste, cesta ni njiva. Je pa njiva včasih boljša cesta!
Za moj čas gre, za moje gorivo, za moj denar, za naše živce! Jebe se meni za župana in komunalce!
[…] Kilometer rekonstrukcije ceste stane milijon, kolone, gneča, naš čas, denar in živci pa so zasto… […]